Pozdravljeni!

Vodnjak Mua

Mama Bwanali si je oblekla majico, dar maratoncev

Fant je zadovoljen in ponosen, ko je dobil rumeno majico

Veselje ob vodnjaku v Mua

Obiskal sem delavce v Kraju Mua, kjer smo skopali nov vodnjak, 25 m globok, ga znotraj pozidali in inštalirali pumpo. Vodnjak je pri hiši mame Bwanali. K njej prihajajo prebivalci z vasi in sedaj tudi iz okoliških vasi, kajti voda je čista in ima dober okus. Prej so imeli vodnjak, v katerem je bila voda malce slana in tudi dosti je ni bilo. Ljudje so presrečni in se vam, maratoncem, zahvaljujejo.

 

Ko sem pa štirim dal rumene majice, so bili pa sploh vsi iz sebe. Med tistimi, ki je prišla pit vodo, je tudi slepa gospa. Vodila jo je hčerka, ona pa nosi škaf. Rekla je: "Jaz bi tudi rada imela majico, ker vidim, da je zelo lepa." Tako slepa mama.

 

Vas mame Bwanali pa ni edina, ki je bila deležna daru slovenskih maratoncev in drugih darovalcev. V zadnjem letu smo naredili pet novih vodnjakov, s stroškom tisoč dolarjev vsak. Popravili smo jih pa trideset, nekatere po parkrat. Vodnjak pri šoli Lisasadzi nenehno teče.

 

Pumpajo šolarji, ki jih ima ta šola tisoč. Prihajajo od blizu in tudi bolj od daleč iz okoliških vasi. Zato ni nič čudno, ko se kaj pri pumpi ali v ceveh pokvari. Vsakič smo jim pomagali. Prvič smo jim vse stroške popravila plačali. Drugič pa so morali polovico stroškov sami prispevati. V predalu imam cel sveženj zahvalnih pisem, v katerih vaščani, učitelji in drugi izražajo svojo hvaležnost za izkazano pomoč ter veselje nad dobro pitno vodo. Voda daje življenje. To je ŽIVA VODA. V domačem jeziku bi se to reklo: MADZI A MOYO!

 

Lep misijonski pozdrav. Pozdrav vsem maratoncem. Lep tek!

p. Stanko Rozman