img_1081Dragi prijatelji!

V nedeljo je bilo zelo zelo hmmm …. mrzlo. Hehehe. Ste mislili, da bom napisala lepo. Ja, no, če je bilo pa res mrzlo. Mene je cca 42 km in 195 m zeblo … ja … najbolj v roke. Grelo me je edino vzdušje, pa malo trma, na trenutke tudi slaba vest, da se brez podlage podajam na take razdalje. Zadnje dolge kilometre me je grela družba dveh prijateljev, ki sta mi omogočila, da sem kljub »krvavemu potu« spravila pod streho še svojo deseto 42ko. Med njimi kar precej Ljubljanskih. Priznam, da je bil tale res naporen.

 


Vsak s svojo zgodbo smo se podali in vsak svojo zgodbo med tekom spisali. No, eni komedije, drugi veseloigre, musicle, tretji pa tragikomike ali celo tragedije … Moja je bila pravljica. Ja, prvi krog. Potem pa … Moram ohraniti samo lepe trenutke. Včeraj sem dobila super idejo kako naj premagujem bolečine v hrbtu, nogah, rokah … Vprašaj se, kaj te ne boli. No, kaj? Nos! Ok, torej se skoncentriraj na nos. Če vas kaj boli, potem se skoncentrirajte na tisto kar vas ne in se grejte ob pregledovanju rezultatov, ob gledanju fotografij, ob podoživljanju včerajšnjega predštartnega vzdušja.

Lepo je bilo. Vesela sem, da nam je uspelo. Sedaj pri meni že 8 leto. Živa voda torej ŽIVI. Prepoznani smo vedno bolj. Bodimo pa prepoznani tudi v Afriki. Vodo potrebujejo tudi tam. Ne glede na vse, mi jo še vedno imamo, če si lahko za 30 eurov privoščimo štart na maratonu. Saj vem, samo malo moralo zganjam. Zdaj, ko sem že ravno učiteljica pa trenerka, pa to...

Hvala najprej Sonji Zver, ki je letos brez kakršnega koli plačila zbirala in uredila skupinsko prijavo. Hvala p. Marjanu Kokalju, ki je poskrbel za stojnico. Hvala Mojci Rupnik in gospe (ime sem žal pozabila), ki sta se javili za stojnico. Hvala vsem, ki ste se okoli stojnice zbirali in skrbeli za prepoznavnost našega osnovnega namena. Hvala vsem za tihe molitve in glasne vzklike. Hvala za vse stiske rok, za poglede in spodbude. Hvala fotografom za fotke. Tudi pri meni jih je še nekaj, ki čakajo, da jih spravim dol … čim prej…. Vem vem. Na spletni strani se že bleščijo vaši rezultati. S ponosom gledam nanje. Na vse, ki ste se pripravljali z menoj, na vse, ki smo se med potjo srečali in na vse, ki ste me prehiteli, kot bi stala na mestu. Čestitam vam, vsakemu posebej. Bravo! Bravo za pogum.

Živa voda bo sedaj rabila malo časa, da se ji noge spet začno premikati v smeri naprej. Živa voda ima noge. Skupaj jo bomo natrenirali, da bo njen namen vedno bolj živ.

Hvala vam. Vsakemu posebej za vaš dar, za vaš napor, za vašo pripadnost …

Se vidimo!

Srečno!

Jera